Protest zaradi izgona treh prosilcev za azil: "Smo delavci, ne kriminalci"

Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič je povedal, da so se za protest odločili zaradi organizirane "deportacije treh mladih prosilcev za azil". Gre za prosilce iz Senegala, Maroka in Burundija, ki so v Sloveniji zaprosili za azil, tukaj bivajo že dlje časa, delajo in so si ustvarili življenje.

Opozoril je, da smo v obdobju najbolj urejenih in obvladljivih migracijskih tokov v zadnjem desetletju. Poleg tega, da število nedovoljenih prehodov meje pada, so begunci danes bolj kot kadarkoli prej vključeni v družbo. Slovenija jih tudi potrebuje, na kar kaže tudi visoka stopnja zaposlenosti, je povedal.

Ministrstvo za notranje zadeve pa se po Blažičevih besedah še vedno drži "ozkih birokratskih dogem". Kot je dejal, prosilcem vztrajno izdaja odločbe o deportacijah in jih poskuša vrniti v države brez urejenega azilnega sistema ter tja, kjer bodo podvrženi zlorabam in življenju na ulici. Pri tem pa po Blažičevih besedah ne upošteva niti okoliščin ranljivih oseb, kot so invalidnost, travmatiziranost in družino.

Ministrstvo je po njegovih besedah izgnalo ljudi, ki so vzorni del družbe. "Najbolj vključene obravnava kot hude kriminalce," je navedel.

Predstavnica Ambasade Rog Zana Fabjan Blažič pa je izpostavila, da so se številni prosilci zaposlili, postali del skupnosti, najeli stanovanja, sklenili prijateljstva, ustvarili družine, se naučili jezika, se vključili v šole.

Danes nihče ne more reči, da so migranti breme, je dejala. "Nasilje nad eno skupino ljudi vedno vodi v nasilje nad vsemi," je še izpostavila Fabjan Blažič. Dodala je, da si ne želi, da bi Slovenija postala kot ZDA Donalda Trumpa, "se zaprla vase ter se napolnila s sovraštvom in strahom".

Zgodbo je danes predstavil tudi Matthew Madu Ekeh, ki je v Slovenije prišel iz Nigerije. Vprašal se je, zakaj so prosilci v Sloveniji moteči. "Podpiramo gospodarstvo, ki nujno potrebuje delavce," je dejal. "To je zdaj naš dom," je izpostavil.

Dogodek, ki so ga spremljali policisti, so aktivisti pospremili tudi z glasbo in protestnimi transparenti "Sovraštvo ven, ljudje noter", "Smo delavci, ne kriminalci", "Deportacije so nasilje države nad delavci".

V organizaciji Ambasada Rog, kjer se zavzemajo tudi za pravice tujih delavcev in prosilcev za azil v Sloveniji, so še poudarili, da se bodo še naprej borili proti represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti.

"Danes smo tu, da ministrstvu sporočimo: ne bomo pristali na migracijsko politiko, ki temelji na ustrahovanju, z grožnjami, z deportacijo in ne bomo pristali na zapiranje v taborišča. Ne bomo pristali na omejevanje pravice do dela in drugih pravic," je dejal Blažič.

Tudi profesorica z mariborske pravne fakultete Janja Hojnik je za STA pojasnila, da bi Slovenija prosilcem lahko podelila mednarodno zaščito skladno s suverenostjo države. Kot je dodala, "lahko država vedno podeli več pravic, kot zahteva mednarodno pravo". Hojnik je dodala, da konkretnih primerov sicer ne pozna.

Ministrstvo: Ne gre za deportacije prosilcev, ampak za zakonite predaje

Ministrstvo je zapisalo, da so "predaje prosilcev za mednarodno zaščito izvedene skladno z veljavno zakonodajo in po točno določenem postopku". Tako imenovana dublinska uredba namreč določa, da mora prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati le ena država članica EU.

Dodali so, da koncept mednarodne zaščite, kot je opredeljen v pravnih aktih na ravni EU, prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa tudi možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito uporabiti. To pomeni, da so države članice dolžne obravnavati vsako prošnjo, ki jo prosilec vloži na njihovem ozemlju in za katero se ugotovi, da zanjo ni pristojna druga članica.

Konkretnih postopkov predaje prosilcev za mednarodno zaščito ne morejo komentirati, so zapisali, so pa dodali, da so bile zoper odločitve ministrstva o predaji prosilcev za mednarodno zaščito vložene tožbe na upravno sodišče. Sodišče je tožbe zavrnilo in potrdilo odločitve ministrstva. Hkrati je sodišče zavrnilo tudi predlog izdaje začasne odredbe in tako ni zadržalo izvršitve.

Slovenija je letos po podatkih ministrstva do konca aprila po dublinskem postopku v druge države predala 18 prosilcev za mednarodno zaščito. Lani jih je Slovenija predala 46, pred tem, leta 2024, 68, leta 2023 pa 13 prosilcev.